O novonastalem skladu Skupaj pod obroči je na vprašanja odgovoril predsednik društva Filip Džeba.
Od kod ideja o dobrodelnem skladu kluba?
Čeprav do zdaj nismo imeli sklada ali podobne pobude, je bila pomoč v takšni obliki vselej prisotna. O tem sicer prej nismo javno govorili, a vedno sem imel in bom imel razumevanje za kakršno koli obliko stiske.
Kako bo sklad pomagal?
Na enak način kot doslej – z vadninami, zagotavljanjem opreme ter sofinanciranjem različnih dejavnosti, kot so priprave in turnirji. Brez sklada bi bilo to bistveno težje, saj bi sicer sredstva črpali iz klubskega proračuna, kar bi omejevalo napredek in razvoj kluba. Še vedno so naši glavni stroški telovadnica, kader in prispevki zvezi (sodniki, tekmovanja), za kar moramo imeti zagotovljena sredstva.
Komu bo sklad pomagal?
Najpogosteje tistim, ki se v določenem obdobju znajdejo v finančni stiski. Moja osebna želja pa je, da prva pomoč ne bo namenjena izključno socialno šibkejšim, temveč tudi najbolj zagnanim posameznikom.
Kaj to pomeni?
V klubu počnemo veliko dobrih stvari, a kot eno največjih zadovoljstev štejemo jutranje treninge. V največjih klubih, kot je Olimpija, to morda obstaja, a mnogi tega ne prakticirajo – bodisi zaradi pomanjkanja kadra bodisi zaradi pomanjkanja volje. Mi smo v Borutu Besediću našli osebo, ki je to pobudo prevzela, in danes, po petih mesecih, lahko govorimo o več kot petnajstih fantih, ki si nastavijo budilko ob 6. uri zjutraj, se v mrazu pripeljejo s kolesom na trening in nato odidejo v šolo. Dokler bo sklad imel prilive, bo ta pobuda ostala med glavnimi prioritetami.
Kaj pa košarka za otroke s posebnimi potrebami?
Ta pobuda je del celotne zgodbe sklada, saj gre za specifično vadbo, pri kateri je zaradi majhnega števila otrok potreben večji trenerski kader. Ob tem nastanejo tudi dodatni stroški za telovadnice in opremo, kar pomeni, da sprva porabimo več, kot dobimo. Zato želimo, da program Košarka za vse otroke finančno podpira tudi sklad.
Kako lahko ljudje pomagajo?
Najbolj smiselna in praktična je kakršna koli oblika finančne podpore. Ob koncu leta pričakujemo, da bomo prvič lahko prejemali tudi 1 % dohodnine, kar staršev in podpornikov nič ne stane, zato v to polagamo velike upe.
Sklad se financira na več načinov. Prvi priliv so predstavljali prostovoljni prispevki v sklopu pobude, da vse selekcije opremimo v enake drese. Nato smo uvedli letno članarino, ki je sicer formalni prihodek društva, vendar bomo celoten znesek namenili skladu. Poleg tega vzpostavljamo sistem mesečnih donacij (naročnin) v višini 5, 10 ali 20 evrov.
Staršev, ki so naši glavni sponzorji in podporniki, s to možnostjo še nismo neposredno seznanili, saj smo letno članarino poslali 6. februarja, prositi za dodatno donacijo 24. februarja pa bi bilo morda neprimerno. Kdor želi in zmore, lahko obišče povezavo www.kdbbc.com/podpri, izbere donacijski paket in pomaga tudi na ta način.
Moramo še razviti sistem odjave naročnine ter način zahvale donatorjem. Te mesečne podpornike smo poimenovali prijatelji kluba.
Kakšni so nadaljnji koraki v klubu?
Kar se sklada tiče je koncept postavljen. Moja želja je, da bi v začetku prihodnjega leta imeli 50 prijateljev kluba, pri čemer upamo, da bo povprečna donacija večja od 5 evrov. Tako bi lahko brez skrbi pomagali denimo igralcu, ki se poškoduje na treningu, pri kritju fizioterapevtskih stroškov. S klubskim fizioterapevtom imamo sicer ugodne pogoje, a včasih so potrebne dodatne terapije, kar prinese dodatne stroške.
Vendar pa tovrstne pomoči ne moremo obljubljati vnaprej, saj nikoli ne vemo, koliko bo poškodb v sezoni. Prav zato ne želim, da bi se znašli v situaciji, ko enemu lahko pomagamo, drugemu pa ne. Zavezani smo načelu, da pomagamo v okviru zmožnosti, saj ne smemo zanemariti osnovnih klubskih obveznosti. Konec koncev smo finančno majhen klub, ki vsak mesec išče načine za kritje glavnih stroškov.
Filip in športna psihologinja v klubu, Urša Terdin.
Se bo ves denar iz sklada porabil za otroke?
Moja želja je, da bi bilo razmerje porabe 70 % neposredno za pomoč otrokom (oz. staršem) in 30 % za razbremenitev klubskega proračuna. Že v začetku želim biti transparenten – če v enem koledarskem letu zberemo – zmišljujem si 10.000 evrov, se bomo potrudili, da bodo starši občutili 7.000 evrov pri manjših stroških, ki bi jih sicer morali kriti sami.
Če kot klub oprostimo ali zmanjšamo mesečno vadnino, podarimo opremo ali se odpovemo zaslužku na turnirjih, pa je prav, da klub dobi nekaj povračila. A teh 30 % ne bi smelo iti za plače trenerjev ali najem telovadnice, temveč za izboljšanje standarda – na primer za nakup novih žog. Nekatera društva delujejo tako, da otroci na treninge prinašajo svoje žoge, kar se meni ne zdi normalno. Zato želim, da sklad klubu povrne za določene stroške npr, za nakup žog, ki jih moramo sicer vsakih nekaj let zamenjati, kar nanese približno 2.000 evrov.
Seveda pa velja tudi dejstvo, da če bi klub iz kakršnega koli razloga ostal brez sredstev za osnovno delovanje, bi 100 % zneska iz sklada uporabili za pokrivanje teh stroškov. Konec koncev je največja in najboljša oblika pomoči ta, da otrokom omogočimo 90 minut igre na parketu, stran od telefonov in vsakodnevnega stresa.
