Dragi košarkarji, spoštovani starši!
Morda se pa končno kaže luč na koncu tunela, kajne? Pravzaprav se »obešamo« na vsak žarek upanja, da se življenje končno odpre v večji meri.
Kaj in kako se bo odpiralo, pravzaprav kljub vsem načrtom in modelom ne vemo. Gotovo je, da se bodo najprej odpirale šole (predvsem prvi razredi), šele nato pa se bodo odprle postopno šolske športne dvorane – še posebej za nas, zunanje goste.
Tudi Košarkarska zveza Slovenije zaenkrat molči o načrtih glede ostanka letošnje sezone; zagotovo pa bo naše ravnanje v skladu z njihovimi smernicami.
Moramo upoštevati vsa priporočila vseh institucij, ki odločajo in določajo naše aktivnosti (NIJZ, MIZŠ, KZS, občina, osnovne šole).
Vsekakor pa ta čas izkoristimo za dobro psihofizično pripravo s športnimi aktivnostmi v naravi. Vsaj zima je po mnogih letih takšna, kot mora biti, zato jo izkoristimo v največji možni meri. Imate na podstrešju stare smučke za tek? Morda najdete kak pležuh? Dobre bodo sani, lopatka, pa bord…babice bi vam znale povedati, kako odlično se je peljati z vrečo, napolnjeno s senom ali slamo! Si upate? 😊
Tek skozi zimski gozd? Vaje doma, na toplem? Pozabljen koš nad garažo? Štenge pod Kalvarijo?
Načinov je dovolj, treba je samo vstati. Vem in verjamem pa, da mnogi te dneve preživljate – kljub obilici obveznosti s šolo – zelo aktivno.
Karkoli je bolje kot nič. Zaradi vas, zaradi vašega zdravja; predvsem pa zato, da se izognemo neljubim poškodbam ob začetku treningov, saj vem, da je želja po žogi velika. Za našo telesno pripravljenost sedaj najbrž – prevelika.
Ko vam bom lahko sporočil kakršnekoli novice v zvezi s sproščanjem ukrepov in odpiranjem možnosti za trening, lahko pričakujete:
- sporočilo na spletni strani in
- sms (če je kdo medtem menjal kakšno telefonsko številko, naj mi jo, prosim, sporoči).
Lep pozdrav
ČIRO
