FOTO: Lahko bi šlo v obe smeri, ampak je šlo k nam

Končno se en torek Mariborčani niso meli kaj pritoževat, da se nič ne dogaja. S tem, da najboljši dogodek ni bil v kakšnem od nočnih lokalov, ampak na “Drugi” – Košarkarska poslastica med KD BBČ in BiLumino.

Ne zgodi se pogosto, da na gostujočo tekmo lahko grem peš, ampak se nad tem res ne pritožujem. Kot se v letošnji sezoni pogosto dogaja, so skoraj vsakič neke novosti. Največja (in najlepša) je bil naš Jaka Rotman, ki je zaigral prvič v letošnji sezoni (hvala za asistenco). Dobili pa smo tudi ogrevalne majčke s priimki. Žal sta manjkala Niko Ploj in Lan Voršič, ki naši ekipi doprineseta zelo veliko, tako da čimprej nazaj, fanta!

V ospredju pričakovana štirka; Bajraktaraj in Mlakar na eni, Horvat in Karakatič na drugi

Prva četrtina po pričakovanjih – obe ekipi začeli hitro, z agresivno obrambo. Pri domačih v ospredju Arijan Bajraktaraj in Miha Mlakar, pri nas pa Luka Horvat in Matevž Potočnik Karakatič; skratka manj presenetljivo kot pri demokratičnih volitvah v stari Jugi.

Zabijanje Luke Horvata

Druga četrtina je minila predvsem v znamenju agresivne obrambe, o čemer priča tudi podatek, da je 9 od 19 točk domača ekipa dosegla s prostih metov. Polčas 34:38. Vse odprto kot meje v Schengenu.

Po polčasu smo gostje malo padli, nismo mogli razviti nekih protinapadov, delali osebne napake … ampak smo pa zadeli nekaj metov iza črte 6,75 m, da smo še ostali v vodstvu. Po tretji četrtini 53:55. Opala, kaj vohamo prvi letošnji podaljšek?

Na srečo smo zadnji segment igre odprli z 2 hitrima kontrama, zadeli neke proste mete (no, Matevž jih je zadel, ampak sej smo te ekipa), ampak nismo se pa mogli bistveno odlepiti od potrpežljivih domačinov. V nekem momentu se je utrujenost pri BiLumini žal izkazala za preveliko in jim je nekajkrat zmanjkalo moči na zaključku. Škoda, ker tekma je bila mogoče celo najbolj zanimiva v tej sezoni. Ampak mogoče se pa še srečamo.

Vid Rebol zapečatil usod

Našo peto zaporedno zmago je zapečatil Vid Rebol z dvema “zicerjema” po lepem odkrivanju in podajah v raketo. Kako bi šele delal, če ne bi bil švoh, ne Čiro?

V poročilu domačinov so večino naših igralcev že lepo pohvalili, zato bom jaz še pridal nekaj o naših ljudeh iz ozadja, ki se jih premalo omenja. Najprej Koč (tak mu piše na majci, tak da ne sprejemam kritik, da se pravilno reče Coach). Čiro je res “ljudina”, kot radi rečejo naši južni sosedje. Potrpežljiv, kulturen in za vzgled, čeprav mu mi z našimi bedarijami krajšamo življenje včasih heheh. Naš predsednik Filip pa nam Parklom posveča precej več pozornosti kot smo to pričakovali, rihta zadeve levo, desno, hodi na naše tekme in neumorno leta okoli, nas snema in slika, da smo lepi na omrežjih, čeprav res ne bi rabil. Naslednje leto pa na igrišču, Filipo? 

Hvala še zapisnikarski mizi, ki je oddelala suvereno, hvala tudi sodnikoma, ki sta pokazala raznovrstne piske (osebne v napadu, prestopi na prostih itd.), kar je fajn videt. Najbolj od vseh pa kot vedno našim mlajšim košarkašem, ki so nas prišli spodbujat s tribun.

Seveda pa se v ligi PARKL ne zaključi po drugem polčasu 😉 pred dvorano smo se še družili, vdarli kako debatico ali dve, malo rešli svet … Sej veste kak to gre. Fantje od BiLumine so res fajn pubeci (kako da ne, ko pa jih je skor pol igralo pri Čirotu včasih hihi). 

Ja nič, še pogled naprej. Zaloge je še kar nekaj, znamo igrati tudi boljše, zdaj pa pozornost na Beltince – tekma, ki bo odločala o prvem mestu v 2. ligi PARKL in posledično o parih za razigravanje.

3,4, ČIRO!!

Avtor: Darjan Anej Fras